Veleposlaništvo RS Kopenhagen /Dogodki in novice /
22.02.2013  

Arktična ekspedicija Matevža Lenarčiča - april, maj 2013

Na spletnih straneh odprave so zapisali:

SEVERNI TEČAJ / APRIL-MAJ 2013

in celotna Arktika imata bogato zgodovino odkrivanj in raziskovanj. Legendarne ekspedicije so se vrstile z namenom nacionalnega in osebnega prestiža ali iskanj novih trgovskih poti, ki naj bi prinesle strateške in kapitalske prednosti državam, ki so največ vlagale v tovrstne odprave.

Arktika je zelo pomemben generator vremena. Spremembe v ledenem oklepu lahko odločilno vplivajo na hitrost in smer morskih tokov ter s tem na življenje celega sveta.

Danes, v začetku 21. stoletja, so arktične ekspedicije še vedno pogoste, severno polarno območje je bilo prečeno po dolgem in počez, peš, na smučeh, z ledolomilci, podmornicami in letali. Lahka letala pa so v tem delu sveta še vedno izjemno redka. Kljub razvoju tehnike še nihče ni preletel severnega tečaja z ultralahkim letalom iz ene celine na drugo.

Tudi narava in učinkovitost raziskav se je v 21. stoletju zaradi tehničnega razvoja inštrumentov zelo spremenila. Detekcijske naprave, ki so jih se nekaj let nazaj tehtali v stotinah kilogramov, lahko danes umestimo v ultralahka letala, ki ne onesnažujejo okolja.

To je tudi namen in poslanstvo projekta GreenLight WorldFlight, ki se pomladi 2013 nadaljuje s preletom severnega tečaja iz Evrope v Kanado ter zaključi s preletom severnega Atlantika (Nova Fundlandija - Irska) po smeri Lindberghovega rekordnega poleta New York-Paris. Majhno ekološko letalo v službi znanosti.

 

MAJHNO - LAHKO - ZELENO

Ryan Spackman je znanstvenik iz Nacionalne administracije za oceane in atmosfero v mestu Boulder, v Koloradu, ki je uporabljal inštrumente za zbiranje podatkov o črnem ogljiku, nameščene na letala Gulf Stream pravi, da so takšni leti so zelo dragi za znanstvenike. Malo zasebno letalo lahko pomaga izpolniti vrzeli pri zbiranju podatkov, še posebej na nizkih višinah v bližini urbanih območjih, kjer je koncentracija saj zelo visoka, da Aethalometer zagotovi dovolj dobre podatke. Spackman pravi: »Prvih nekaj kilometrov (nad tlemi) je najbolj zanimivih.«

 

Meritve črnega ogljika med poletom na severni tečaj – 2013

dr. Griša Močnik, Aerosol d.o.o.

Zgorevanje ogljičnih goriv povzroča emisije delcev, kar vključuje večje količine aerosolov, ki absorbirajo svetlobo. Ti močno absorbirajo v vidnem delu svetlobnega spektra. Aerosoliziran črni ogljik je edinstven sledilec emisij, ki so posledica zgorevanja goriv, saj ne more nastati drugače. Je inerten in ga vetrovi lahko prenašajo na velike razdalje (Bodhaine, 1995, Weigum 2012), v atmosferi ostane tipično od enega tedna do nekaj tednov. Črni ogljik vpliva na optične lastnosti atmosfere in povzroča lokalno segrevanje ali ohlajanje, odvisno od vpletenih procesov (Menon 2002). Je drugi najpomembnejši povzročitelj podnebnih sprememb s prispevki med 20% in 40%, hkrati pa je zelo regionalno heterogen (Ramanathan 2008). Arktika je še posebno ranljivo področje, saj se segrevanje nadaljuje tudi po tem, ko se aerosolizirani črni ogljik usede na led in sneg in ju potemni.

 

Na Arktiki se je letos in v zadnjih letih poleti stopilo več ledu kot kadarkoli doslej (NSIDC 2012), kar odpira nove plovne poti. Ladijski motorji emitirajo velike količine črnega ogljika, ko se ta usede na led, pa povzroči dodatno topljenje in več ladij bo lahko plulo po teh poteh. Meritve črnega ogljika na Arktiki imajo dolgo zgodovino (Hansen 1989), vendar so omejene na samo nekaj merilnih mest, vertikalne profile pa smo začeli meriti šele pred kratkim (Ferrero 2012).

 

Med poletom GLWF2012 okrog sveta smo pokazali, da zmoremo z opremljenim ultralahkim letalom poceni priti do pomembnih informacij o koncentracijah črnega ogljika, njihovi regionalni heterogenosti in vertikalnih profilov (Močnik 2012). Spomladi 2013 bomo ves čas poleta na severni tečaj opravljali meritve. Letalo smo prilagodili, tako da lahko zajemamo vzorec in s prototipom Aethalometra merimo koncentracije črnega ogljika. Letalo bo nosilo še dodatne inštrumente. Med letom bomo poskusili izmeriti vpliv ladijskega transporta na koncentracije črnega ogljika na Arktiki, analizirali pa bomo tudi odvisnost absorpcije aerosolov od valovne dolžine svetlobe za identifikacijo virov (Sandradewi 2008). Lahko bomo naleteli na bolj onesnažene mase zraka in z izračuni trajektorij bomo določili območje, od koder so prišle.

http://www.worldgreenflight.com/