Veleposlaništvo RS Kopenhagen /Dogodki in novice /
17.12.2009  

Zasedanje v Københavnu se bliža koncu

Do zaključka zasedanja Konference pogodbenic Konvencije ZN o spremembi podnebja (COP-15) in Konference pogodbenic Kyotskega protokola (CMP-5) sta preostala le še dva dneva. Danes se je začel del na visoki ravni, na katerem sodelujejo ministri (pretežno za okolje) iz skoraj vseh držav in okoli 120 predsednikov držav in vlad. Od poldneva do 22. ure so potekali njihovi govori, nakar je sledilo plenarno zasedanje COP. Govori bodo potekali tudi jutri, cel dan. Malo pred polnočjo je bila sklicana EU koordinacija, na kateri je bila predstavljena ocena stanja.. Poleg govorov pa imajo ministri in predsedniki tudi drugo, verjetno pomembnejše delo, namreč s svojim vplivom in politično voljo preseči razlike med državami, ki preprečujejo pogajalcem, da bi dosegli soglasje o sporazumu za spoprijemanje s podnebnimi spremembami po letu 2012. V Københavnu je od ponedeljka tudi slovenski minister za okolje Karl Erjavec, predsednik vlade Borut Pahor pa bo prišel sem jutri (v četrtek).

Mnogi ministri in predsedniki, ki so že tu, so vključeni v pogovore v ožjih skupinah, predvsem tistih, ki jih je do včeraj vodila predsedujoča COP-15/CMP-5 Connie Hedegaard (bivša danska ministrica za podnebje in energijo), od danes naprej pa jih vodi predsednik danske vlade Lars Rasmussen. Gre za naporna pogajanja, na katerih posamezne strani (predvsem glavni skupini – razvite države in države v razvoju) v svojih zahtevah nočejo popustiti, saj želijo morebitno popuščanje prihraniti za konec, predvidoma v nočnih in jutranjih urah s petka na soboto.

V okviru EU vsak dan potekajo koordinacijski sestanki, na katerih se ta teden ministri (prej pa pogajalci) posvetujejo, kako ravnati v nastali situaciji, kdaj je pravi čas za prožnost in popuščanje in katere so točke, preko katerih EU v nobenem primeru ne more oz. ne sme iti.

Več ali manj je že jasno, da tu in zdaj ne bo možno skleniti celovitega globalnega, pravno zavezujočega sporazuma, ki bi vključeval vse države in določil pravila in obveznosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, prilagajanja na podnebne spremembe, finančne pomoči državam v razvoju ter razvoja in prenosa tehnologij. Prizadevanja gredo zdaj v smeri priprave čim bolj dodelanega teksta sporazuma in trdne zaveze voditeljev držav, da bo ta tekst prihodnje leto pretvorjen v pravno zavezujoč instrument.

Glavna razlika med državami v razvoju in razvitimi je v tem, da prve zahtevajo, da mora Kyotski protokol veljati še naprej, in da se morajo v njegovem okviru razvite države zavezati k ustreznemu zmanjšanju emisij v drugem ciljnem obdobju (po letu 2012), razviti pa želijo en sam sporazum, ki bi seveda vključeval njihove obveznosti, poleg tega pa tudi obveznosti držav v razvoju. Glavni vzrok, zakaj razvite države ne želijo nadaljevanja Kyotskega protokola, je v tem, da ZDA vanj niso vključene. Države v razvoju med drugim zahtevajo, naj bo v sporazumu določena tudi dolgoročna finančna pomoč s strani razvitih držav po letu 2012, ki naj bi leta 2020 dosegla višino okoli 100 milijard EUR letno. Razvite države na drugi strani zahtevajo, naj sporazum vsebuje tudi obveznosti držav v razvoju glede njihovih aktivnosti za omejevanje oz. zmanjševanje emisij. Pri tem se večina držav strinja z EU, da je potrebno emisije tako zmanjšati, da bo porast povprečne globalne temperature omejen pod 2 stopinji C, nekatere države, predvsem male otoške državice, ki jim grozi, da jih bo v primeru večjega porasta temperature prekrilo morje, pa zahtevajo, da se ta porast omeji na 1,5 stopinje C.

Med današnjimi govori velja omeniti predvsem tri.

Švedski minister za okolje Andreas Carlgren je požel aplavz, ko je predstavil stališča EU, med drugim zavezanost k zmanjšanju emisij za 30 % do leta 2020, če bodo tudi druge države sprejele primerljive cilje.

Predsednik Maldivov Mohamed Nasheed je dejal, da, če trenutno ni tehnologij za potrebno zmanjšanje emisij, se jih pa lahko hitro razvije. To je ponazoril z odločitvijo ameriškega predsednika Kennedyja leta 1962 za polet človeka na Luno do konca desetletja. Potrebne tehnologije so razvili v nekaj letih in prvi človek je pristal na Luni leta 1969. Rekel je tudi, da morajo države v razvoju dati svoj doprinos k zmanjšanju emisij, saj njihove emisije hitro naraščajo in brez njihovega sodelovanja cilja omejitve porasta temperature ne bo mogoče doseči. Pri tem lahko da Kitajska ostalim državam v razvoju zgled, ki mu bodo sledile.

Venezuelski predsednik Hugo Chávez je bil glavna atrakcija večera. Govoril je o kapitalizmu, socializmu, bogatih, ki uničujejo planet, omenil je Marxa, Fidela Castra, Jezusa Kristusa, dotaknil pa se je tudi podnebnih sprememb. Ko je končal zelo dolg in zanimiv govor, je sledil dolgotrajen aplavz in množica, ki se je gnetla okoli njega.

V torek zvečer je bila na sporedu delavnica o REDD (zmanjševanje emisij iz krčenja in degradacije gozdov v državah v razvoju), ki sta jo organizirala ASEF (Asia – Europe Foundation) in Slovenija. Delavnica je bila zanimiva in zelo dobro obiskana, saj je obravnavala zelo aktualno in pomembno temo. Krčenje in degradacija tropskih gozdov, predvsem v porečjih Amazonke in Konga ter v JV Aziji, namreč prispeva okoli 20 % k svetovnim emisijam ogljikovega dioksida.

Zasedanje se bo nadaljevalo jutri z govori predsednikov in ministrov ter s pogajanji.

København, 16. december 2009

Avtor: Andrej Kranjc, Ministrstvo za okolje in prostor