Veleposlaništvo RS Kopenhagen /Dogodki in novice /
15.12.2009  

Po enem tednu pogajanj v Københavnu

Z začetkom drugega tedna pogajanj se Bella Center sooča z bojkotiranjem skupine G77 vseh sestankov za dolgoročno sodelovanje v okviru konvencije (AWG-LCA). Zaradi bojkota so na pobudo razvitih držav prekinili sestanke tudi v delovni skupini za obveznosti zmanjšanja emisij v razvitih državah po letu 2012 (AWG-KP). Države v razvoju so se za ta korak odločile zaradi pomanjkanja napredka ter neupoštevanja njihovih zahtev. Le-te bodo zdaj prenesene predsedujoči COP-15/CMP-5 Connie Hedegaard.

V četrtek sta bila objavljena osnutka končnih dokumentov za obe delovni skupini. Po krajši prekinitvi dela so v popoldanskem času potekale konzultacije s predsedujočim skupine AWG-LCA, na kateri je bil predstavljen osnutek novega dokumenta in na podlagi tega so se začeli sestanki znotraj posameznih podskupin. Zahteve po predhodnih konzultacijah so bile izražene tudi znotraj AWG-KP, kjer so le-te potem sklicali v petek dopoldan.

Uradne napovedi EU za takojšnje financiranje so bile sprejete z mešanimi občutki. EU je namreč presegla predvidevanja o skupnem znesku, ki sedaj znaša 7,2 milijarde EUR za obdobje treh let, torej od 2010 do 2012. Kljub temu je bilo mogoče slišati kritike držav v razvoju ter malih otoških držav, da je ponujena vsota denarja premalo, da bi se uspešno spopadli s podnebno krizo, ter da gre v večini za denar znotraj že obstoječih programov financiranja, med drugim tudi uradne razvojne pomoči (ODA).
 
Mesto je bilo med vikendom v znamenju množičnih protestov in številnih aretacij na ulicah Koebenhavna, na katerih so protestniki skušali ponovno pokazati, da svet veliko pričakuje od zgodovinske konference, in da je čas za ukrepanje v tem trenutku.

V Koebenhavn je čez vikend prišlo že 40 okoljskih ministrov s celega sveta, saj je v nedeljo potekalo srečanje Pre-COP-15. V soboto je predsedujoča COP-15/CMP-5 sklicala konzultacije na (trenutno) najvišjem nivoju, v formatu minister ali vodja delegacije + 1. Razprava je bila dolga in zanimiva, večina govornikov je bila kritična do obeh osnutkov in podanih je bilo mnogo pripomb in predlogov, kako naj bi teksta izboljšali. Žal pa je razprava pokazala tudi to, da so razvite države na eni in države v razvoju na drugi strani zelo razdeljene glede tega, kaj naj bo končni rezultat pogajanj. Razvite države se zavzemajo za to, da bi imeli na koncu en sam sporazum, ki bi obsegal obveznosti in aktivnosti vseh držav (to bi pomenilo konec Kyotskega protokola), države v razvoju pa zahtevajo, da morata biti sprejeta dva sporazuma, en globalni za vse države, in drugi, s katerim bodo določene obveznosti zmanjšanja emisij razvitih držav v drugem ciljnem obdobju Kyotskega protokola. Zaradi zelo trdih stališč obeh strani kaže, da bo to razdeljenost težko premostiti; mogoče bo na morebitno rešitev potrebno počakati prav do prihoda predsednikov držav in vlad, se pravi, skoraj do konca zasedanja.

V torek bo potekalo srečanje vseh okoljskih ministrov EU,  ki se bodo pogovarjali o trenutni situaciji pogajanj ter o nadaljevanju dela pred začetkom samega vrha konference. EU med drugim tudi še ni dosegla soglasja v podskupini, ki obravnava gozdove kot ponor ali vir CO2 (skupina za LULUCF). Obravnavan je bil predlog Francije, ki predlaga skupno referenčno vrednost za EU, ki bi temeljila na letu 1990 z delitvijo bremena znotraj EU na načelu solidarnosti. Skupnega stališča glede tega še ni, saj se gozdne države, med njimi tudi Slovenija, s takšnim predlogom ne moremo strinjati.

Udeležbo na vrhu je do sedaj potrdilo že več kot 140 najvišjih predstavnikov držav. Na končni rezultat konference bo potrebno počakati do petka, ko bo zasedanje končano.

København, 14. december 2009     

Avtorja: Dijana Možina, Andrej Kranjc, Ministrstvo za okolje in prostor