Veleposlaništvo RS Kopenhagen /Dogodki in novice /
11.12.2009  

Po prvih treh dneh pogajanj v Københavnu

Po prvih treh dneh pogajanj v Københavnu je jasno, da je želja po sklenitvi globalnega sporazuma prisotna bolj kot kdajkoli prej. ZDA so sicer na včerajšnji novinarski konferenci povedale, da kljub temu, da bo predsednik Obama prišel na sam vrh zasedanja, ne bodo predstavili nobenih dodatnih zmanjšanj emisij do leta 2020 kot že napovedanih 17 odstotkov glede na leto 2005. Vse ostale napovedi bodo morale počakati na sprejetje nove zakonodaje v kongresu.

Kitajska je apelirala na ZDA in EU, da zvišata svoje cilje glede zmanjšanja emisij, na kar se je odzval tudi Todd Stern, posebni odposlanec predsednika Obame za podnebne spremembe, ki je včeraj prispel v Koebenhavn. Povedal je, da se je potrebno zavedati, da so emisije Kitajske dramatično narasle in da brez njihovega sodelovanja ne bo mogoče skleniti novega sporazuma.

EU v tem trenutku čaka na zasedanje Evropskega sveta, ki se začenja danes in kjer bodo predsedniki vlad dali še zadnje signale oz. usmeritve pogajalcem v Koebenhvanu. Švedska je danes napovedala, da bo prispevala 800 milijonov EUR v sklad za takojšnje financiranje za podnebne spremembe, kolikšna bo ta številka za ostale evropske države pa bo najverjetneje pokazala razprava, ki bo potekala v teh dveh dneh v Bruslju.

Na zasedanju delovne skupine za obveznosti zmanjšanja emisij v razvitih državah po letu 2012 je bila pojasnjena nedavna napoved ruskega predsednika Medvedeva o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 20-25%. Le-ta je namreč pogojena s sprejetjem enega samega pravno zavezujočega sporazuma in ne kot cilj zmanjšanja emisij za drugo ciljno obdobje Kyotskega protokola, kar je Rusiji prineslo tudi naziv »Fosil dneva«, ki ga nevladne organizacije podeljuje vsak dan za najbolj destruktivno dejanje v okviru pogajanj.
Poleg Rusije sta ga včeraj dobili tudi Kanada in Hrvaška, predvsem zaradi nasprotovanja določitvi leta 1990 za izhodiščno leto.

Precej optimizma je glede doseganja soglasja o izhodiščnem letu. Države se strinjajo, da naj bi bilo zgolj eno izhodiščno leto, na katerega bi se nanašali izračuni za zmanjšanje emisij. Večina držav je naklonjena letu 1990,  precejšnje nasprotovanje je s strani Kanade, ki bi si želela leto 2006.

Včeraj je potekala tudi razprava o dolžini ciljnega obdobja, kjer smo videli dve predstavitvi za obe opciji, ki sta aktualni. Prva – za ciljno obdobje 5 let – je bila predstavljena s strani AOSIS (skupine malih otoških držav), druga za 8-letno obdobje pa s strani EU. Odločitev o tem ostaja odprta.

EU je bila na novinarski konferenci ponovno deležna kritik glede opustitve Kyotskega protokola. Predstavnik Evropske komisije je povedal, da je bolj kot sama oblika zavez pomembno to, da bodo le-te okoljsko usmerjene in da se bo z njimi doseglo tisto, za kar se pravzaprav borimo. Povedali so tudi, da EU meni, da je financiranje držav v razvoju potrebno dobro premisliti. Še posebej financiranje iz javnih sredstev mora biti namenjeno predvsem tistim, ki to najbolj potrebujejo.

Še vedno odmeva včerajšnja prekinitev plenarnega zasedanja držav pogodbenic COP zaradi odločitve o pravni obliki sporazuma. Tuvalu je v imenu AOSIS predlagal, da se odpre razprava o dokumentih, ki so zakrožili v javnosti ter njihovi vsebini. Gre za države, ki so najbolj ranljive za posledice podnebnih sprememb, zato so mnenja, da mora biti nov sporazum širše pravno zavezujoč od Kyotskega protokola, da je torej zavezanih večje število držav. Predsedujoča Connie Hedegaard je predlagala ustanovitev kontaktne skupine za razpravo o tej temi, čemur pa so nasprotovale Indija, Kitajska, Savdska Arabija, saj že precej dolgo opozarjajo na to, da je potrebno na vsak način ohraniti Kyotski protokol in z njim povezane zaveze držav.

Za zasedanje v Københavnu je prijavljenih več kot 30.000 ljudi, od tega več kot 20.000 iz nevladnih organizacij, ki z različnimi akcijami opozarjajo, da se morajo države zavezati ambicioznim ciljem, voditelji pa sprejeti odločitve. V Koebenhavn že prihajajo nekateri okoljski ministri, kar še stopnjuje napetost in zbuja pričakovanje.

København, 10.12.2009

Avtorja: Dijana Možina, Andrej Kranjc, Ministrstvo za okolje in prostor