Veleposlaništvo RS Kopenhagen /Dogodki in novice /
09.12.2009  

Začetek zgodovinske konference o podnebnih spremembah v Københavnu 7.12.2009

 

V Københavnu na Danskem se je 7.12.2009 začelo 15. zasedanje konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP-15) in 5. zasedanje Konference pogodbenic Kyotskega protokola (CMP-5).

Na slavnostni otvoritvi je prisotne najprej pozdravil predsednik danske vlade Nj. Eksc. Lars Løkke Rasmussen in izpostavil, da vidi dogodek kot priložnost za cel svet, ki je ne smemo zamuditi. Povedal je tudi, da se je v zadnjih mesecih pogovarjal z mnogimi svetovnimi voditelji, da so med njimi seveda razlike, a da je pri vseh tudi prisotna želja, da bi v Københavnu dosegli načrtovani sporazum. Napoved udeležbe ameriškega predsednika Obame na samem vrhu, torej v zadnjih dneh zasedanja, ne pa že na začetku, kot je bilo prvotno načrtovano, ocenjuje za pozitiven signal. Do tega trenutka je svojo udeležbo napovedalo že preko 110 predsednikov držav ali vlad.

Dobrodošlico je izrazila tudi županja Københavna Nj. Eksc. Ritt Bjerregård, bivša evropska komisarka za okolje (tudi v času zasedanja v Kyotu leta 1997). Povedala je več zanimivosti s področja okolja o mestu, ki ga vodi, med drugim, da se tam dnevno vozi s kolesi na delo, v šolo ipd. okoli polovica prebivalcev, in da bo København leta 2050 ogljično nevtralen.

Dr. Rajendra Pachauri, predsednik Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), je opozoril na nujnost reagiranja v tem trenutku. V potrditev tega je navedel več znanstvenih ugotovitev in podatkov iz Četrtega poročila IPCC in med drugim poudaril, da morajo globalne emisije toplogrednih plinov doseči maksimum do leta 2015.

Izvršni sekretar konvencije Yvo de Boer je strukturo bodočega sporazuma ponazoril z božično torto, sestavljeno iz treh plasti. Prvo plast predstavlja sporazum o doslednem izvajanju aktivnosti na področjih prilagajanja na podnebne spremembe, zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, finančne pomoči državam v razvoju, prenosa tehnologij, zmanjševanja emisij iz deforestacije in degradacije gozdov ter izgradnje zmogljivosti. Drugo plast sestavljajo ambiciozne obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in finančnih obveznosti, tako kratkoročnih (2010-2012) v višini okoli 10 milijard US$ na leto kot tudi dolgoročnih (po letu 2012). Tretja plast predstavlja skupno vizijo o dolgoročnem sodelovanju na področju podnebnih sprememb in dolgoročni cilj zmanjšanja svetovnih emisij.

Predsednik COP14/CMP4, poljski minister za okolje Maciej Nowicki, je na kratko opisal delo in napredek v preteklem letu ter predal vodenje novi predsednici.
 
Na opoldanski novinarski konferenci sta izvršni sekretar Yvo de Boer in predsednica COP-15 Connie Hedegaard nastopila zelo optimistično in motivacijsko ter podala jasno sporočilo – čas za sklenitev sporazuma je zdaj. Po njunem mnenju večje politične volje še ni bilo in vse zadnje napovedi kažejo na to, da je cilj možno doseči tukaj v Københavnu. Celoten dogodek vidita kot zgodovinski, pri tem pa opozarjata, da je potrebno sistematično dodelati celoten seznam ciljev. Na vprašanje novinarjev o tem, če že obstaja osnutek političnega dogovora, ki bi naj ga pripravilo predsedstvo, je predsednica odgovorila, da omenjeni osnutek še ne obstaja, da pa je v kroženju precej različnih tekstov, ki nastajajo v želji po čimprejšnji sklenitvi sporazuma.

Na naslednji novinarski konferenci, ki jo je imela EU, je švedski minister Andreas Carlgren izpostavil pripravljenost EU na povečanje zmanjšanja emisij z 20 na 30 % do leta 2020 glede na leto 1990 in s tem ponovno pozval ostale, naj si zadajo ambicioznejše cilje. V odgovor na vprašanje novinarja je povedal, da EU pričakuje več tudi od ZDA. Predstavnik ZDA pa je na svoji novinarski konferenci obrazložil, da so njihovi cilji v skladu z zmožnostmi, ki jih v tem trenutku imajo oz. imajo zanje podporo tudi v senatu. Bistveno se jim zdi to, da se približujejo zmanjšanju emisij za 83 % do leta 2050 glede na leto 2005; v tej luči je potrebno tudi gledati njihov cilj, da do leta 2020 zmanjšajo svoje emisije za 17 % glede na leto 2005. Menil je, da dogovor ni odvisen zgolj od ZDA, saj so odgovorne le petino svetovnih emisij toplogrednih plinov.

V popoldanskem času sta sledili uvodni razpravi obeh delovnih skupin - 10. zasedanje Delovne skupine za bodoče obveznosti držav Aneksa I v okviru Kyotskega protokola (AWG-KP) ter 8. zasedanje Delovne skupine za dolgoročno sodelovanje v okviru konvencije (AWG-LCA), kjer so posamezne države podale izjave o svojih stališčih.

Za majhno presenečenje je poskrbel francoski minister za okolje Jean-Louis Borloo, ki je že prispel v København. Na zasedanju AWG-LCA je imel govor, v katerem je, podobno kot na nedavnem izrednem zasedanju evropskega okoljskega Sveta, poudaril, da se Francija zavzema za višji cilj EU, torej za zmanjšanje emisij za 30 % do leta 2020; da naj bi do leta 2050 zmanjšali emisije tako, da bi v vseh državah znašale povprečno 2 t CO2 ekvivalenta na prebivalca letno; da je trajnostni razvoj najbolj učinkovita metoda prilagajanja na podnebne spremembe; da je nujno zagotoviti državam v razvoju, posebno najmanj razvitim, zadostno in predvidljivo finančno pomoč, ki mora biti dodatna k uradni razvojni pomoči (ODA). Na koncu je ponovil staro francosko idejo, da je potrebno ustanoviti Svetovno okoljsko organizacijo, ki bi bila zagotovilo za uspeh sedanjega globalnega procesa.

Dogajanje na konferenci budno spremljajo številni predstavniki nevladnih organizacij, ki bodo z različnimi akcijami in vzporednimi dogodki opozarjali na nujnost takojšnjega ukrepanja.

Oči svetovne javnosti bodo naslednja dva tedna usmerjena v dogajanje v Københavnu, v upanju na približanje cilju globalnega, ambicioznega, pravičnega in pravno zavezujočega sporazuma.


København, 7.12.2009    

Avtorja: Dijana Možina, Andrej Kranjc, Ministrstvo za okolje in prostor